Ruski filmski studio "Sojuzmultfilm" je v ZDA izgubil tožbo zaradi kršenja licenčnih pogodb z ameriškim podjetjem LaRubInt Corp. glede uporabe likov Čejaček, krokodila Gena in Šapokljak. Ameriško sodišče v New Yorku je odločilo, da je "Sojuzmultfilm" kršil ekskluzivne pravice. Vendar pa "Sojuzmultfilm" trdi, da je omenjeni dogovor, sklenjen leta 2016, potekel že leta 2021 in da je v Rusiji v teku preiskava o sklenitvi tega dogovora s strani prejšnjega vodstva studia. Spor se nanaša predvsem na pravice blagovne znamke "Čejaček" na Japonskem, kjer LaRubint zahteva odškodnino.

Iran se bo ta teden v Turčiji ponovno pogovarjal z evropskimi državami o svojem jedrskem programu. Pogovori v Istanbulu bodo prvi po prekinitvi ognja, ki je končala konflikt med Izraelom in neimenovano državo. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump opozoril, da bodo ZDA ponovno napadle iranske jedrske objekte, "če bo to potrebno". Njegova izjava je sledila trditvam iranskega zunanjega ministra, da so bili trije jedrski objekti močno poškodovani v preteklih napadih.

Iran, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so se dogovorile o nadaljevanju pogovorov glede iranskega jedrskega programa, ki naj bi potekali prihodnji teden. Novica prihaja, ko evropske države grozijo s ponovno uvedbo sankcij proti Islamski republiki, če Teheran ne bo dosegel dogovora do avgusta.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Iraški minister za zunanje zadeve je izjavil, da bi vsak dogovor, ki bi zahteval popolno prekinitev bogatenja jedrskega orožja, predstavljal izdajo in da ga ne bodo sprejeli.

Avstralija je z Japonsko podpisala pomemben vojaški sporazum, v okviru katerega bo kupila 11 fregat razreda Mogami od skupine Mitsubishi Heavy Industries (MHI) za približno šest milijard ameriških dolarjev. Ta nakup je del obsežne restrukturacije avstralskih oboroženih sil, katere cilj je okrepiti mornarico in jo opremiti z zmogljivostmi za napade dolgega dosega, s čimer se želi učinkoviteje odzvati na naraščajočo kitajsko pomorsko moč. Avstralija želi povečati število svojih prvovrstnih ladij na 26, kar je največ po drugi svetovni vojni.

Ameriški energetski gigant ExxonMobil je podpisal memorandum o soglasju z libijsko Nacionalno naftno korporacijo (NOC) za ponoven zagon operacij, ki so bile prekinjene pred 10 leti. ExxonMobil bo preučeval štiri bloke na morju glede potencialnih virov ogljikovodikov. Dogovor je bil podpisan v Londonu, kar označuje vrnitev ExxonMobila v Libijo po dolgi odsotnosti.